Gostišče Dolinšek

Ob salami iz krškopoljca in divjačine, ki grešno diši, pa je še bolj pregrešna puhla, saj je babica tradicionalno posavsko pogačo pred peko premazala z debelimi ocvirki in jo zahrustala s Podpečanovim sirom. Ker je to šele začetek Dolinškove sodobne tradicionalnosti, se je zato težko razumno upirati skušnjavam.

Pastinakova juha z ajdovo kašo in peteršiljem. Na dnu je ajdova kaša poudarjena s timijanom in prekrita s ploščkom peteršiljevega kipnika. Učinkovito. Pri mizi nato dolijejo kontrast finemu (črnemu, perforiranemu) krožniku, gostljato-iskreno pastinakovo kremno, 
”trenutno najbolj popularno” juho. Razumljivo.

… da jih v kuhinji zamešajo v gostljato omako iz dimljene postrvi. Bolj domače res ne gre. Ali pač, saj si gost lahko zaželi tudi brezglutenske testenine (pripravljene v posebnem prostoru!), sezonsko odvisno pa jih Eva pripravlja tudi z različnimi pesti ali celo s čajem. ”Naredim mešanico med eliksirjem in slanim sirupom, dodam lokalne sestavine, velikokrat uporabim tudi rdečo peso.”

Jelenov hrbet v omaki iz modre frankinje, sirovi štruklji, peteršiljev kipnik in glazirana rumena koleraba. Že meso mladega jelena je bolj kot divje sočno in mehko, kar pa omaka iz redukcije naravnega soka z dodatkom brusnic in modre frankinje še poudari. Ko zraven zajameš še karamelizirano čebulo (rdečo in šalotko), je vse še globlje in še boljša kopel sponge-kipniku. Zato je dobro, ker je omake dovolj še za hišne štruklje, čeprav bi se tukaj dobro znašli tudi hišni lešnikovi cmočki polnjeni s hruško. Da je glavna jed še bolj ‘divja dogodivščina’, jo na tretjem krožniku dopolnjujejo krhlji dušene rumene kolerabe, uspešno pološčene z limetinim sokom. Pa še to: za takšno meso, da ostane tudi v ustih tako sočno in mehko, je potreben gladek rez. Tako kot pri salamah zanj tudi pri steakih in divjačini pri Dolinšku poskrbi isti proizvajalec.