Gostilna Mihovec

Tatar mešanih vrst pese (rdeča in bela), z gorčičnimi semeni in kozjim jogurtom, topinamburjev čips in čemaževo olje. Pesa in topinambur sta z domačega vrta. Zelo sodoben zelenjavni tatarc, ki pa vseeno ni modno dolgočasen, saj je zaradi ”naših” sestavin (s kmetije) in Mojčinih kombinacij dovolj poseben. Čeprav si takšnega želiš v restavraciji, ni zaradi tega nič manj gostilniški. Lep primer, skratka, da je res – domače, malo drugače.

Žolca svinjske krače z bučnim oljem, naribano jajce, bučno olje, ptujska čebula. Vzorčna žolca-terina, po okusu, konsistenci in dodatkih, a tudi zaradi oblike in debeline, ki jo dvigneta iz preprosto-gostilniške povprečnosti.

Telečja jetrca s čebulo in jurčki, na majhnem krožniku posebej servirana koruzna polenta. Tradicionalna jed na Telečjem, kot so včasih rekli Pirničam. ”Dodatke spreminjamo, spomladi bomo jurčke zamenjali s čemažem ali beluši.” Gostilniška jetrca, ki se jim nihče ne more upreti, vendar so pri Mihovcu, seveda, malo drugače. Izstopajo jetrca, ne pa (kot marsikje drugje) čebula, dodatki pa jih dvignejo. Jurčki so vedno dobrodošli in všečni. Izboljšana je tudi omaka, ki je bolj ”fina”, zato to niso klasična jetrca, ki se jih lotiš z dovolj kruha in tunkanja, temveč s polento upravičeno glavna jed ter tudi Mihovčeva prepoznavnost – hišna jed.

Domača tortica s pomarančo. Spodaj tanko testo (jabolka, zdrob, orehi), krema pomaranče in stepene smetane, prelita s čokolado. Spomin na jaffa piškote. Stalnica Mihovčeve čokoladne tortice, ki je vedno drugačna, a tudi vedno enaka: kombinacija tekstur, oblik in okusov, s peno sredice in krhkostjo temeljev. ”Vsaka sezona ima svoje torte, spomladi bodo jagode, maline …” Atraktivna in dobra torta, na svojem podstavku, ki ustvarja tortno doživetje. Torta je dovolj všečna, hkrati pa tudi dovolj posebna, da si jo zapomniš.